Grdi raček

Življenje postaja vse hitrejše in tekmovalnejše. Kar se je še včeraj zdelo samoumevno, bo jutri pozabljeno, edina zanesljiva stalnica so spremembe. Med redke izjeme spadajo pravljice. Tudi njihova oblika se spreminja. Sodobni otroci jih že dolgo ne poslušajo več ob ognjišču, kjer bi zaviti v mrak v zavetju odraslih trepetali za usodo svojih junakinj in junakov. Toda naj gre za slikanico, risanko, odrsko ali zvočno predstavo, pravljice še vedno privlačijo pozornost kot so jo že, ko se brata Grimm še nita niti rodila.

Tretja zgoščenka “Dobrih starih pravljic” z naslovnim Grdim račkom, prinaša poleg naslovne še tripravljice (Trnuljčica, Pogumni krojaček, Leteči kovček) v intepretaciji dobrih starih znancev z gledaliških odrov in iz radijskega etra. Besedila v priredbi in dramatizaciji Toma Kočarja je zrežirala Bojana Vajt. S tekočo in napeto pripovedjo se gladko prepletajo doživeto odigani dialogi, glasbeni vložki in razkošna zvočna ozadja, ki učinkovito dopolnjujejo domišljijsko sliko klasičnih Andersenovih, Perraultovih in seveda Grimmovih pravljic.

Čeprav izhajajo posamezne pravljice iz različnih kulturnih okolij in so nastajale stoletja narazen, tega ob poslušanju ni čutiti, saj so sodelujoči pri projektu s poenotenim jezikom in premišljeno ritmiko ustvarili posnetke, ki se tudi med seboj lepo ujemajo in dopolnjujejo. Lili Bačer Kermavner, Gregor Bakovič, Ljerka Belak, Niko Goršič, Jošt Grm, Lucija Grm in drugi tako mojstrsko pritegnejo pozornost mladega poslušalca in ga mimogrede zvabijo od pravljice k naslednji pravljici in nato še k eni in eni, skozi celotno zgoščenko, kar pomeni približno uro neprekinjenega potovanja v pisani pravljični svet, kjer se vse zgodi z razlogom, kjer je dobro nagrajeno in slabo kaznovano, pa vendar nikdar le črno ali belo, kot tudi v resničnem življenju ni. In prav za to gre.

Pravljice so bile in vedno bodo najboljši pomočnik pri vstopanju otrok v zapleteni svet odraslih, domiselno, pogosto humorno so otroke navajale pomena prevzemanja odgovornosti in hkrati odraslim omogočale, da so se vsaj za nekaj časa še sami zatekli v varno toplino maminega ali babičinega naročja.

Kljub priljubljenosti risank se danes vse več staršev zaveda pomena poslušanja pravljic, pri katerem si otrok podobe v domišljiji ustvarja sam in tako na najboljši način postavlja temelje svoje ustvarjalnosti.

Da, na pravljice se lahko še vedno zanesemo. Njihova sporočila ostajajo sveža in dokler se bodo rojevali otroci, tudi dobrim starim pravljicam zlepa ne bo zmanjkalo poslušalcev.

01. Grdi raček 

02. Trnuljčica

03. Pogumni krojaček 

04. Leteči kovček 

********************************

Čeprav pravljice danes poslušamo v varnejšem in udobnejšem okolju kot so jih naši predniki, otroci še vedno cenijo našo družbo med poslušanjem in po končani zgodbi. Vsaka pravljica ponuja številna izhodišča za pogovor in v obliki vprašanj jih nekaj ponujamo v nadaljevanju. Ne pozabimo, da so to le izhodišča, ne vprašanja, na katera bi morali nujno najti pravilne odgovore. Naj bo pogovor poučen in prijeten! 

GRDI RAČEK

1. Kakšno težavo je imela mama raca z največjim jajcem? Kakšen mladič se je končno izvalil? Kako je vedela, da ne gre za purana?

2. Kaj so si ostale živali mislile o grdem račku? Kaj si je mislil on? Je ostal na kmetiji?

3. Koga je grdi raček najprej srečal? Kaj si je mislil po srečanju s psom? Zakaj ga je starka sprejela v svoj dom?

4. Zakaj se je imela kokoš za pomembnejšo od grdega račka? Kaj je napravil grdi raček? Kako se je znašel v divjini?

5. Kako se je življenje grdega račka zapletlo s prihodom zime? Kdo ga je vzel k sebi? Zakaj je spet ušel?

6. Koga je raček zagledal spomladi? Zakaj je zaplaval k labodom? Kako so ga sprejeli?

TRNULJČICA

1. Koga sta kralj in kraljica povabila na zabavo? Zakaj nista povabila vseh? Kaj je storila nepovabljena vila?

2. Kako je zadnja vila omilila prekletstvo? Sta bila kralj in kraljica s tem zadovoljna? Kaj je napravil kralj?

3. So bili med proslavo rojstnega dne na dvoru dovolj previdni? Kam je zašla kraljična? Koga je srečala v stolpu?

4. Je prepoved kolovratov preprečila izpolnitev uroka? Zakaj je kraljestvo preraslo trnje? Je za tem kdo poskusil priti na dvor?

5. Kdo je na koncu odrešil Trnuljčico? Kako dolgo so spali? Je dolgi spanec kaj vplival na življenje Trnuljčice in dvorjanov? 

POGUMNI KROJAČEK

1. Zakaj je krojaček kupil le za dve žlici marmelade? Kdo mu jo je pojedel? Kako se je maščeval?

2. Kaj si je dal krojaček vrezati na pas? Zakaj je zapustil svoj dom? Koga je najprej srečal?

3. Kako je velikan preizkušal krojačka? Je krojaček sprejel izziv? zakaj ga je velikan povabil v votlino?

4. Kako je krojaček prispel na dvor? Zakaj ga vojaki niso marali? Zakaj je kralj krojačku obljubil roko svoje hčere in polovico kraljestva? 

5. Kako je krojček premagal velikana? Kako je ujel samoroga? Kako je ujel merjasca? 

6. Na kakšen način je kraljična izvedela, da je poročena s krojačem? Kakšen načrt sta skovala z očetom? Kako se je krojaček rešil?

LETEČI KOVČEK

1. Kako je trgovčev sin prišel do premoženja? Kako ga je izgubil? Kako pa je dobil kovček?

2. Zakaj je bil kovček nekaj posebnega? Kam je popeljal trgovčevega sina? Kaj je najprej pritegnilo njegovo pozornost v tujem kraju?

3. Kaj je bilo prerokovano sultanovi hčeri? Kako je trgovčev sin prišel do nje? Kaj ji je povedal?

4. Kako je sultanova hči sprejela obiskovalca? Kaj mu je naročila ob odhodu? Kaj mu je podarila?

5. Kako je trgovčev sin očaral sultana in sultanko? O čem je govorila njegova zgodba? Kaj se je zgodilo z vžigalicami iz njegove zgodbe?

6. Kako je sultan proslavil zaroko? Kaj je napravil trgovčev sin? Se je prerokba sultanovi hčeri uresničila?