Sneguljčica

Življenje postaja vse hitrejše in tekmovalnejše. Kar se je še včeraj zdelo samoumevno, bo jutri pozabljeno, edina zanesljiva stalnica so spremembe. Med redke izjeme spadajo pravljice. Tudi njihova oblika se spreminja. Sodobni otroci jih že dolgo ne poslušajo več ob ognjišču, kjer bi zaviti v mrak v zavetju odraslih trepetali za usodo svojih junakinj in junakov. Toda naj gre za slikanico, risanko, odrsko ali zvočno predstavo, pravljice še vedno privlačijo pozornost kot so jo že, ko se brata Grimm še nita niti rodila.

Druga zgoščenka Dobrih starih pravljic prinaša štiri pravljice v intepretaciji dobrih starih znancev z gledaliških odrov in iz radijskega etra. Besedila v priredbi in dramatizaciji Toma Kočarja je zrežirala Bojana Vajt. S tekočo in napeto pripovedjo se gladko prepletajo doživeto odigani dialogi, glasbeni vložki in razkošna zvočna ozadja, ki učinkovito dopolnjujejo domišljijsko sliko klasičnih Andersenovih, Perraultovih in seveda Grimmovih pravljic.

Čeprav izhajajo posamezne pravljice iz različnih kulturnih okolij in so nastajale stoletja narazen, tega ob poslušanju ni čutiti, saj so sodelujoči pri projektu s poenotenim jezikom in premišljeno ritmiko ustvarili posnetke, ki se tudi med seboj lepo ujemajo in dopolnjujejo. Sonja Polanc, Brane Završan, Srečko Kermavner, Lucija Grm in drugi tako mojstrsko pritegnejo pozornost mladega poslušalca in ga mimogrede zvabijo od pravljice k naslednji pravljici in nato še k eni in eni, skozi celotno zgoščenko, kar pomeni približno uro neprekinjenega potovanja v pisani pravljični svet, kjer se vse zgodi z razlogom, kjer je dobro nagrajeno in slabo kaznovano, pa vendar nikdar le črno ali belo, kot tudi v resničnem življenju ni. In prav za to gre. Pravljice so bile in vedno bodo najboljši pomočnik pri vstopanju otrok v zapleteni svet odraslih, domiselno, pogosto humorno so otroke navajale pomena prevzemanja odgovornosti in hkrati odraslim omogočale, da so se vsaj za nekaj časa še sami zatekli v varno toplino maminega ali babičinega naročja.

Z Dobrimi starimi pravljicami se torej vsi skupaj vračamo h koreninam najžlahtnejše pripovedi, na primer k neusmiljenemu lepotnemu tekmovanju med Sneguljčico in mačeho. 

Kljub priljubljenosti risank se danes vse več staršev zaveda pomena poslušanja pravljic, pri katerem si otrok podobe v domišljiji ustvarja sam in tako na najboljši način postavlja temelje svoje ustvarjalnosti.

Da, na pravljice se lahko še vedno zanesemo. Njihova sporočila ostajajo sveža in dokler se bodo rojevali otroci, tudi dobrim starim pravljicam zlepa ne bo zmanjkalo poslušalcev.

01. Sneguljčica (odlomek iz pravljice)

02. Špicparkeljc (odlomek iz pravljice)

03. Bremenski mestni godci (odlomek iz pravljice)

04. Volk in sedem kozličkov (odlomek iz pravljice)

Čeprav pravljice danes poslušamo v varnejšem in udobnejšem okolju kot so jih naši predniki, otroci še vedno cenijo našo družbo med poslušanjem in po končani zgodbi. Vsaka pravljica ponuja številna izhodišča za pogovor in v obliki vprašanj jih nekaj ponujamo v nadaljevanju. Ne pozabimo, da so to le izhodišča, ne vprašanja, na katera bi morali nujno najti pravilne odgovore. Naj bo pogovor poučen in prijeten! 

SNEGULJČICA

1. Kako je Sneguljčica dobila svoje ime? Zakaj se je njen oče še enkrat poročil? Kaj je počela nova kraljica z ogledalom?

2. Zakaj se je Sneguljčica zamerila novi kraljici? Kako se je ta želela znebiti tekmice? Zakaj jo je lovec odpeljal v gozd?

3. Je lovec ubogal novo kraljico? Kako je dokazal, da jo je ubogal? Kaj je naredila Sneguljčica?

4. Kako so palčki sprejeli Sneguljčico? Kako jim je vrnila prijaznost? Na kaj so jo ves čas opozarjali?

5. Kako je nova kraljica izvedela, da je Sneguljčica še živa? Kaj je storila potem? Ji je Sneguljčica odprla vrata?

6. Zakaj palčki niso hoteli pokopati Sneguljčice? Kako je princ premagal urok? Kako je bila kaznovana nova kraljica?

ŠPICPARKELJC

1. Kaj je mlinar rekel kralju o svoji hčeri? Mu je kralj verjel? Kako je hotel odkriti resnico?

2. Zakaj je mlinarjeva hčer jokala? Kdo ji je ponudil pomoč? Kaj je hotel v zameno?

3. Kaj je hotel kralj, ko je dobil zlato prvič? Kaj je hotel, ko je dobil zlato drugič? Je mlinarjevo hčer na koncu izpustil?

4. Kaj je hotel Špicparkeljc v zameno, ko mu mlinarjeva hči ni imela več česa dati? Zakaj je dala takšno obljubo? Kaj se je zgodilo čez leto dni?

5. Zakaj se Špicparkeljc ni hotel odreči otroku v zameno za bogastvo? Zakaj otroka ni kar takoj vzel? Kakšno nalogo je dal mlinarjevi hčeri?

6. Kaj je storila mlinarjeva hči? Kako je končno izvedela za ime Špicparkeljca? Kaj je na koncu napravil sam? 

BREMENSKI MESTNI GODCI

1. Zakaj je osel zapustil gospodarja? Kam se je odpravil? Koga vse je srečal med potjo?

2. Zaradi česa so se gospodarji odpovedali psu, mački in petelinu? Zakaj so se živali ustavile v gozdu? Kaj so zagledale?

3. Kdo je bil v koči? Kako so živali vstopile? Zakaj so se razbojniki prestrašili?

4. Kaj so po begu razbojnikov storile živali? Zakaj se je eden od razbojnikov vrnil v kočo? Kaj se mu je tam zgodilo?

5. Kaj je razbojnik povedal svojim tovarišem? Kaj se je potem zgodilo z razbojniki? Ali so živali nadaljevale pot v Bremen?

VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV

1. Zakaj je mati Koza svoje kozličke puščala same doma? Kaj jim je vsakič naročila? Kaj so ji obljubili?

2. Kdo je oprezal okrog Kozine hiše? Zakaj je čakal, da Koza odide? Kako je poskusil kozličke prepričati, da mu odprejo vrata?

3. Kako so kozlički prepoznali volka? Zakaj je volk obiskal peka? Zakaj je moral volk še k mlinarju?

4. Kaj so storili kozlički, ko jih je volk napadel? Je našel vse? Kaj je sklenil naredit po obroku?

5. Kaj je našla Koza ob vrnitvi? Kaj ji je povedal najmlajši kozliček? Zakaj je potrebovala škarje, iglo in sukanec?